25
05
2008
Cena nafte doživlja v zadnjih dnevih pravi delirij, saj je treba za sod te dobrine odšteti že 135 dolarjev. Pojavlja se strah pred stagflacijo. Preberite več…(Žurnal24.pdf)
Slovenski bančni sitem je razmeroma v solidnem stanju, pravijo v Banki Slovenije.
Slabše razmere v gospodarstvu se še niso ovrednotile prek zvišanja premije za tveganje, zato v prihodnje lahko pričakujemo zvišanje pribitkov na EURIBOR, v poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja Banka Slovenije.
Zvišanje finančnega vzvoda, naraščanje zadolženosti, poslabšanje likvidnosti in naraščanje zamud pri odplačevanju posojil med dejavnostmi so po mnenju Banke Slovenije (BS) vzroki, da bodo posojila v prihodnje dražja.
Tudi EURIBROR se bo v prihodnje zvišal
“Dvanajstmesečni EURIBOR bo v prihodnjem obdobju rasel, ker bodo banke z višjimi obrestmi kompenzirale posredne ali neposredne izgube, ki so posledica krize slabih posojil,” je bančnik Klaus Schuster iz Klaus Schuster Management Consultinga odgovoril na vprašanje, kako se bo cena denarja oblikovala v prihodnje.
Posojilom ne sledijo bančne vloge
Veliki posojilni rasti ni sledila rast vlog nebančnega sektorja, saj je komaj presegla 10 odstotkov, zato so morale banke zvišati dinamiko zadolževanja pri tujih bankah. Tako so banke začele depozite prebivalstva spodbujati z visokimi obrestnimi merami, tudi višjimi od pet odstotkov, kar lahko banke pripelje v težave, opozarja France Arhar iz Unicredit banke.
“To se dogaja že od jeseni, domače banke so ponujale visoke obrestne mere, večinoma gre za enkratne akcije, katerih cilj je spodbujanje varčevanja. Bojazni, da varčevalci ne bi bili poplačani, ni,” je pojasnil viceguverner BS Janez Košak.
BS zaostrila kapitalsko zahtevo
“Kapitalska zahteva za banke, ki kreditirajo menedžerske prevzeme, je za 50 odstotkov višja,” je Božo Jašovič, član sveta BS, komentiral, kaj lahko BS stori pri povečanju kreditiranja menedžerskih prevzemov. Je pa še dodal, da je nekaj posojil tem podjetjem bilo porabljenih za tekoče poslovanje. “BS je spremljala kreditiranje menedžerskih prevzemov, nismo pa pristojni za odkrivanje goljufij,” je guverner BS Marko Kranjec komentiral dogajanje na tem področju.
Zadolženost prebivalstva v frankih je skrb zbujajoča
Tretjina gospodinjstev je zadolžena v posojilih, nominiranih v švicarskih frankih, in se zadolženost še povečuje. Ob morebitnem zvišanju vrednosti švicarskega franka glede na evro bi bili prizadeti tako posojilojemalci kot tudi banke, še ugotavlja poročilo.
Vir: finance-on.net
Po odločitvi odbora bo Mednarodni denarni sklad (IMF) zaradi finančne reforme zmanjšal zaloge zlata za 403 tone in jih ponudil na trgu. IMF bo prodal 12 odstotkov zlatih rezerv in s tem zaslužil okrog 11 milijard evrov, ki bodo uporabljeni za reorganizacijo in pokritje izgube zaradi manjšega obsega kreditov razvijajočim se državam. To je tudi glavni vir dohodka organizacije.
Program reforme predvideva zmanjšanje potrošnje IMF za 13,5 odstotkov v naslednjih treh letih. S tem bodo poskušali pokriti 400 milijonov evrov primanjkljaja, ki ga pričakujejo prihodnjih letih.
IMF je začela tudi z občutnim zmanjševanjem števila zaposlenih. V zameno za odpravnino je prostovoljno odšlo 591 zaposlenih, kar je nad pričakovanji.
Mednarodni denarni sklad je bil ustanovljen pred 60 leti, da bi podpiral stabilnost mednarodnega finančnega sistema. Trenutno se nahaja v krizi, kajti vse večje število držav v razvoju ne sprejema njihove pomoči in omejitve.
vir: finance-on.net