www.PREMOŽENJE.com

Kar poskusite jo dvigniti in odnesti,« nam je odgovoril Bojan Pravica, lastnik podjetja Elementum iz Šenčurja pri Kranju, ko smo ga pred razstavnim prostorom na 1. kariernem sejmu na Gospodarskem razstavišču vprašali, kako to, da nimajo zavarovane kar tisoč unč težke in več kot 13.200 evrov vredne srebrne palice. A vendar je morda njena teža dovolj dobra zaščita, saj ni najbolj preprosto z eno roko dvigniti kar 31,112 kilograma srebra. Še manj pa, da bi jo kdo kar tako neopaženo odnesel z razstavnega prostora. Prva tako težka in vredna srebrna palica v Sloveniji, narejena v belgijski kovnici Umicore, je s svojo velikostjo pomenita svojevrstni magnet za privabljanje zlasti dveh vrst radovednežev. Tistih, ki jih je zanimala predstavitev poklica svetovalca naložb v plemenite kovine, in tistih, ki so jih zanimale že kar konkretne naložbe v zlato in srebro.

Plemenite kovine so najboljša zaščita premoženja pred inflacijo, neugodnimi gospodarskimi gibanji in nestabilnostjo, je prepričan Bojan Pravica. Prav zanimivo je bilo poslušati človeka, ki je s tako zavzetostjo prepričeval, kako modro je izstopiti iz trendovskega toka vlaganj v vzajemne sklade in delnice in začeti razmišljati o vlaganju denarja v svetovno najbolj konvertabilni valuti – zlato in srebro.  Kar sta ti kovini že šest tisoč let in sta mati in oče vseh svetovnih papirnatih denarnih enot. Gotovo obstaja zelo trden razlog, da centralne banke najrazvitejših držav na svetu devizne rezerve hranijo v zlatu. Poleg ameriškega Feda, ki tri četrtine svojih denarnih rezerv hrani v zlatu, tudi večina drugih centralnih bank zahodnoevropskih držav svoje rezerve večinoma hrani prav v najplemenitejši kovini. Absolutni rekorder je centralna banka Portugalske, kjer je zlato skoraj 80 odstotkov vseh njenih rezerv.

Tem zgledom v zadnjem času sledijo tudi centralne banke največjih razvijajočih se držav, pravi Pravica, ki želijo tudi del svojih rezerv oblikovati v zlatu. Če bi želele Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, ki v zadnjih letih pospešeno kupujejo zlato na svetovnem trgu, povečati zlate rezerve svojih centralnih bank na vsaj 10 odstotkov, bi morale na trgu kupiti 6400 ton zlata. Ker pa letna proizvodnja zlata na svetu znaša le 2500 ton, ni čudno, da je bil donos na naložbe v zlatu lani 22,5 odstotka, donos v zadnjih petih letih pa kar 128 odstotkov. In ker vemo, pravi še Pravica, da je po doslej znanih podatkih znanih zalog zlata na svetu le še za približno 15 let, to pomeni, da je cena zlata podcenjena in bo v prihodnje le še naraščala. Idealna naložbena priložnost tudi za posameznike v Slovenije, kjer naložb v plemenite kovine še ne poznamo. Poleg tega se za promet z zlatom ne plačuje nobenih davkov. Nobena slovenska banka ali posredniška hiša, pravi Pravica, ki sicer živi v Nemčiji, še ne ponuja možnosti naložb v zlato in srebro.

Prav zadnje je po mnenju našega sogovornika še boljša naložbena priložnost. Lanski donos za naložbe v srebru je bil kar 46 odstotkov, v zadnjih petih letih pa 190 odstotkov. Vse odlike zlata kot naložbe veljajo tudi za srebro. Bojan Pravica meni, da je srebro še boljša dolgoročna naložba kot zlato. Razlogov je več. Med najpomembnejšimi je ta, da se v nasprotju z zlatom, ki je večinoma v bančnih rezervah ali nakitu, 90 odstotkov srebra porabi v industriji. Znanih zalog srebra naj bi bilo v svetu še manj kot zlata, in sicer le še za približno 12 let, zato se bo kmalu začelo veliko povpraševanje po srebru, saj je najboljši prevodnik toplote in elektrike, pomemben pa je tudi pri izdelavi solarne in toplotne tehnike, dvdjev, baterij, filmov, pri čiščenju vode, v farmaciji in industriji nakita. Sicer pa naj bi na trgu že več kot desetletje zaznavali strukturni deficit srebra. Poleg tega je cena srebra glede na zlato podcenjena. Zgodovinsko razmerje med srebrom in zlatom je vedno znašalo približno 20 unč srebra za unčo zlata, zdaj pa je to razmerje približno od 47 do 50 unč srebra za unčo zlata.

»Če bi se moral danes odločati med naložbo v denimo delnice Krke ali v nakup srebra, ne bi niti za trenutek razmišljal in bi vsekakor kupi srebro. Krka je brez dvoma dobro podjetje in verjamem, da bo tudi čez deset let. Toda, ali bodo donosi njene delnice takrat še tako zanimivi, kot so danes. Pri srebru teh dvomov ne bi imel,« je bil prepričljiv Bojan Pravica.

Veso Stojanov, Delo FT, 28.5.2007